Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
MESTNI GOZDOVI V SLOVENIJI IN V TUJINI
V okolici mest se izrazito krepi raznovrsten pomen gozdov. Gozdovi v mestih in njihovi neposredni okolici čistijo zrak, blažijo hrup, blažijo temperaturne ekstreme, prispevajo k čisti vodi, preprečujejo poplave, meščanom in obiskovalcem mest nudijo prostor za rekreacijo in druge prostočasne aktivnosti, so igralnica in učilnica v naravi, povečujejo biodiverziteto v urbanem okolju ipd. So tudi pomemben člen krožnega zelenega gospodarstva mest, saj zagotavljajo naravni material les in druge nelesne dobrine. Gozdove, ki prebivalcem mest zagotavljajo številne ekosistemske storitve oziroma funkcije gozda, ter vplivajo na njihovo kakovostno življenjsko okolje, imenujemo mestni gozdovi. Številna slovenska mesta so te gozdove razglasila za gozdove s posebnim namenom s posebnimi odloki, s čimer so se zavezala, da jih bodo ščitila pred krčitvami in v njih razvijala socialne funkcije.
V Sloveniji ima 16 mest oz. krajev z odloki določene mestne in primestne gozdove, skupna površina teh gozdov znaša dobrih 5.000 hektarov. Nahajajo se v okolici večjih in tudi manjših mest, saj je bolj kot velikost mesta pomembno, kako jih prepoznajo in vrednotijo v lokalni skupnosti. Mestne gozdove od drugih gozdov loči izrazito povečan obisk, zaradi česar so v mestnih gozdovih speljane in urejene številne rekreacijske poti, vstopne točke, kjer se na tablah nahajajo informacije o mestnem gozdu, in druge tematske točke, ki povečujejo atraktivnost gozda za obiskovalce. V zadnjih letih izrazito narašča pomen gozdov za izvajanje vzgojno-izobraževalnih aktivnosti. Mestni gozdovi so vse bolj obiskani s strani vrtcev in šol, zato so v številnih gozdovih speljane tudi gozdne učne in tematske poti. Zavod za gozdove v okviru izvajanja gozdne pedagogike po teh poteh letno vodi številne vrtčevske in šolske skupine.
Mestni gozdovi se po izgledu ne razlikujejo bistveno od drugih gozdov. Z njimi gospodarimo skladno z načeli sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja, tako kot z vsemi drugimi gozdovi, s tem, da gospodarjenje bolj prilagajamo socialnim in ekološkim funkcijam. V mestnih gozdovih gospodarimo na način, da varujemo tako obiskovalce kot gozdne sestoje. V gozdove posegamo bolj previdno, malopovršinsko, večkrat z manjšimi intenzitetami, v čim večji meri se pri sečnji in spravilu ščiti sprehajalne in druge poti. Redno izvajamo tudi sečnjo obolelih ali poškodovanih dreves ob poteh, ki so lahko potencialno nevarna za obiskovalce. Pomembno je, da z mestnimi gozdovi aktivno gospodarimo. S tem zagotavljamo njihovo vitalnost in stabilnost, kar je ključno pri vse bolj pogostejših naravnih nesrečah, h katerim so mestni gozdovi zaradi bolj ostrih rastnih razmer še bolj podvrženi. S sonaravnim gospodarjenjem v mestnih gozdovih skrbimo za visoko raven biotske raznovrstnosti, ki je v urbanem okolju še toliko vrednejša. Skrbimo tudi za ustrezne količine mrtve biomase, ki je dom številnim vrstam, kot so ptice, glive, lišaji in podobno.
Če razmere omogočajo, se lahko manjši deli mestnih gozdov, ki so bolj odmaknjeni od obiskanih poti, prepustijo naravnemu razvoju z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti. Številni mestni gozdovi so v zasebni lasti, zato je pri obisku treba spoštovati zasebno lastnino in pravila gozdnega bontona, ki jih običajno obiskovalci lahko najdejo na informativnih tablah. Ker je v zasebnih gozdovih težje usklajevati javne in zasebne interese, se nekatere občine poslužujejo instrumenta odkupa gozdov in postopoma povečujejo javno lastništvo mestnih gozdov. Pri izvedbi ukrepov v zasebnih gozdovih pa je nujno sodelovanje z lastniki gozdov in pridobivanje soglasij za razvoj socialnih funkcij v zasebnih gozdovih. Nekatera mesta imajo sprejete tudi strategije mestnih gozdov, s katerimi še dodatno krepijo zavedanje o pomenu mestnih gozdov, spodbujajo k ureditvi stanja ter odkupu mestnih gozdov in jim dajejo pomembno mesto tudi v okviru prostorskega načrtovanja. Mestni gozdovi so izrazito pod pritiskom zaradi urbanizacije, pritiski po spremembi namembnosti so v urbani krajini največji. Zato so odloki in strategije pomembne varovalke pred krčitvami teh gozdov. V mestnih gozdovih je usklajevanje interesov in načrtovanje ukrepov za zagotavljanje želenih funkcij gozda veliko zahtevnejše kot v drugih gozdovih. Ker je obisk v gozdovih večji, je že zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev v gozdovih treba pri načrtovanju vseh aktivnosti paziti na ta vidik. Usklajevanje rabe v zadnjih letih postaja zahtevnejše tudi zaradi vse več različnih vrst rekreacije in izvajanja (tudi nedovoljenih) aktivnosti v mestnih gozdovih. Zato je pomemben ustrezen nadzor, ki skrbi za spoštovanje omejitev in usmeritev glede rabe in obiska v mestnih gozdovih. Še besedo ali dve o gozdnem bontonu, na katerega velikokrat pozabljamo. In ker slika pove več kot tisoč besed, predlagamo, da si TUKAJ ogledate kratek filmček, ki so ga pripravili v Zavodu za gozdove Slovenije.
MESTNI GOZD STARI GRAD KAMNIK
V okviru evropskega projekta URBFORDAN (Urban Forests in the Danube Region) so se svojih gozdov lotili v Ljubljani in Celju, pa tudi v nekaterih evropskih mestih, kot so Zagreb, Beograd, Dunaj, Budimpešta, Cluj-Napoca, itd. Naj za začetek napišemo, da je v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) območje Starega gradu navedeno kot, citiramo 56. člen, 5. odstavek: «Najpomembnejša znamenitost Kamnika sta Kamniška srednjeveška gradova. Stari grad mora v naslednjem obdobju postati ena ključnih prepoznavnih točk mesta Kamnik, širše regije in Slovenije.« Seveda spet govorimo o turizmu, v OPN-ju je jasno izražena želja, da se na Stari grad privabiti čim več turistov. In to vse bi se lahko uresničilo, če bi Stari grad postal gozd posebnega pomena. Gozd posebnega pomena je gozd, v katerem se vzpostavi različne rekreacijske, vzgojno-izobraževalne oziroma pedagoške, družabne, družbene, arheološke, zgodovinske, informacijske, ekološke, socialne in še in še točke oziroma vsebine. Velika prednost in enkratna priložnost, ki jo pri projektu »Mestni gozd Stari grad« imamo Kamničani, je dejstvo, da je lastnik cca 145 hektarov gozda okrog Starega gradu ena oseba (gospod Stanislav Knez) in ta oseba ima interes, da se v njegovem gozdu vzpostavi vse to, o čemer smo pisali nekoliko prej. Ni torej nobenih mukotrpnih in dolgotrajnih pogovorov z mnogo lastniki posameznih parcel gozda, kot je to pogost pojav kje drugje. Projekt »Mestni gozd Stari grad« v celoti sledi smernicam iz OPN-ja in ga v celoti uresničuje, Občina Kamnik bi se morala torej z vso resnostjo in z največjo možno vnemo lotiti tega projekta ter se gospodu Knezu lepo zahvaliti za pomoč pri uresničevanju Občinskega prostorskega načrta. Vsi se strinjamo, da gre za odličen projekt, videti je, da bo uresničitev mogoča hitro in brez zapletov, ampak če je nekaj videti prelepo, da bi bilo res, potem je temu res tako. Kratek film, ki smo ga vezano na "Mestni gozd Stari grad" prikazali na okrogli mizi o športu, športni infrastrukturi in turizmu dne 24.2.2026 v Domu kulture v Kamniku, si lahko ogledate TUKAJ, celotno programsko in urbanistično zasnovo tega projekta, ki jo je pripravil arh. Tomaž Schlegel, pa si lahko ogledate TUKAJ.
Razlog, da se projekta »Mestni gozd Stari grad« ne more realizirati tako, kot je bil zastavljen, je pravzaprav banalen, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ni dovolil izgradnje poševnega dvigala (vzpenjače, če hočete) na Stari grad. Vzpenjača je nujno potrebna, saj je število parkirnih mest na Starem gradu močno omejeno (samo 12). ZVKDS je izdal je negativno mnenje, in to zaradi trditve, da bi vzpenjača kvarila veduto (pogled) Starega gradu. Kar v nekem smislu sploh ne drži, saj se vzpenjače, tudi če ne bi bilo dreves, iz, recimo, središča Kamnika zaradi konfiguracije terena sploh ne bi videlo. Kako nesmiselno in celo tendenciozno (to je sicer težko dokazati, a »kmečka pamet« lahko to hitro ugotovi) je to mnenje ZVKDS nam pove že dejstvo, da je po vsem svetu na stotine poševnih dvigal/vzpenjač in to na res elitne lokacije, kot so gradovi, templji, naravne znamenitosti, itd. Ali morda vzpenjača na Ljubljanski grad kvari veduto? Da! A to ni bil razlog, da bi se izdalo negativno mnenje, vzpenjačo so v Ljubljani zgradili brez težav! Ali Eifflov stolp kazi veduto Pariza? Da…in je ena od največjih turističnih atrakcij na svetu. Prav zanima nas, kako so do soglasja za izgradnjo dveh smučarskih skakalnic (večja 100 metrska se imenuje Bauhenk) prišli Kranjčani, ko so ju zgradili po strmini hriba, ki se imenuje Šmarjetna gora? Tam se šele kvari videz Šmarjetne gore, pa ni bilo izdanega nobenega negativnega mnenja! Vzpenjača je na Stari grad včasih že »obstajala«, zgradili so jo leta 1959, ko so gradili planinski dom na Starem gradu (sedanji gostinski objekt), za novo vzpenjačo bi torej uporabili kar staro traso.
V celi zgodbi je še ena »težava«, ki pa to ne bi smela biti, in sicer so to parkirišča (cca 200 mest) pri spodnji postaji vzpenjače. Obstoječa odbojkarska in teniška igrišča bi bilo potrebno »prelocirati« in na njihovem mestu zgraditi parkirišča. Tenis klub Kamnik temu ne nasprotuje, prav tako ne Odbojkarski klub Kamnik, oba kluba si takšne rešitve celo želita, saj sta pod udarom hrupa, izpušnih plinov (ker se igrišča nahajajo neposredno ob cesti Kamnik-Motnik-Celje), prav tako jima je onemogočena kakršnakoli širitev (recimo izgradnja novih igrišč, kar velja predvsem za odbojko, garderob, tušev in WC-jev, ki jih v tem trenutku ni, itd.). Nova parkirišča na mestu sedanjih teniških in odbojkarskih igrišč so seveda težava za Občino Kamnik, saj veljavni Zakon o športu, ki je stopil v veljavo 24. 6. 2017, v drugem odstavku 70. člena vsebuje pravilo glede spremembe namembnosti javnih športnih objektov, in sicer: »Če se javnim športnim objektom spremeni namembnost, se morajo zagotoviti nadomestni javni športni objekti.« 200 novih parkirnih mest na območju teniških in odbojkarskih igrišč bi v veliki meri reševalo tudi težavo s parkirišči v bližini mestnega jedra (in tudi kamniškega bazena v poletnih mesecih), zato bi bila tovrstna rešitev »win-win« kombinacija za vse vpletene, »poražencev« ni! Vodja Oddelka za prostor Občine Kamnik Mitja Pavliha je pojasnil, da je zakonodaja takšna, da je potrebno negativno mnenje ZVKDS, pa če nam je to všeč ali ne, pač treba upoštevati. To naj bi bil tudi razlog, da se je iz 5. odstavka 56. člena OPN-ja leta 2024 za realizacijo projekta »Mestni gozd Stari grad« umaknil zelo pomemben stavek, citiramo: «Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.« Temu ne gre oporekati, strinjamo se, da je zakon treba spoštovati, ampak…vedno je nek ampak, mar ne??
Napišimo torej še nekaj besed o nepravilnostih in po našem mnenju celo nezakonitostih, ki so zaustavile projekt »Mestni gozd Stari grad«. V poplavi strokovnih izrazov in različnih oznak, ki so napisani v Občinskih prostorskih načrtih, je težko jasno in tudi laikom razumljivo predstaviti težavo, a bomo vseeno poskusili. Občinski svet je na svoji seji dne 16.10.2024 sprejel sklep, da se Občinski prostorski načrt (OPN) iz leta 2015 spremeni. Vsak OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (zadeve so opisane z besedami) in grafičnega dela (zadeve so narisane), to dejstvo je pomembno v nadaljnjem opisu nepravilnosti/nezakonitosti. Sprememba OPN-ja leta 2024 je prinesla tudi spremembo v 5. odstavku 56. člena, ki govori o Starem gradu. Iz tega člena se je izbrisal stavek, citiramo: «Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.« To v praksi pomeni, da se je Občina morala odreči možnosti postavitve poševnega dvigala oziroma vzpenjače, kot je na okrogli mizi razložil vodja Oddelka za prostor Občine Kamnik Mitja Pavliha je bila to zakonska posledica negativnega mnenja, ki ga je izdal Zavod za varovanje kulturne dediščine (o tem smo pisali včeraj, naj dodamo, da so se vse te stvari dogajale pred njegovim prihodom na mesto vodje oddelka za prostor). Izbris vzpenjače je videti kot priročna zadeva za Občino, vse težave v zvezi s prestavitvijo odbojkarskih in teniških igrišč odpadejo. Kdo se bo mučil z iskanjem druge lokacije za igrišča, kdo se bo »zafrkaval« z izgradnjo vzpenjače, parkirišč, itd.? Najbolje, da vzpenjače ni! A sprememba OPN-ja, oziroma izbris stavka, da se preveri možnost dostopa na Stari grad z vzpenjačo, je po našem mnenju celo nezakonita, saj je bila sprememba narejena po opravljeni javni razgrnitvi. Nezakonito dejanje je občina izvedla brez vednosti lastnika in ga, tako je videti, celo poskušala zavesti, saj je spremembo navedla samo v tekstualnem delu OPN-ja 2024, stanje OPN-ja leta 2015, kjer se torej vzpenjača predvideva, pa je pustila v grafičnem delu novega oziroma spremenjenega OPN-ja 2024. Naj za konec napišemo, da se v celi zgodbi pojavljajo še izrazi, kot so OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) in različne oznake posameznih delov prostora (KA-171), a jih nismo navajali, saj bi laičnega bralca samo zmedli. S tem samovoljnim dejanjem je Občina Kamnik začasno zaustavila potek vzpostavitve mestnega gozda.
Ni pa projekt »Mestni gozd Stari grad« edina težava, ki jo ima Stanislav Knez v Kamniku. Kakšno »kamniško kalvarijo« doživlja lastnik gozda na območju Starega gradu Stanislav Knez in to že dve desetletji, govori tudi podatek (glej dve priponki), da mu Občina, bolje rečeno občinski koncesionar za opravljanje gospodarske javne službe Komunalno podjetje Kamnik, povzroča neposredno škodo, samovoljno posega v privatni gozdni prostor, brez obvestila in dogovora ter brez soglasja in ustrezne odločbe pristojne enote Zavoda za gozdove. Dobre živce ima gospod Stanislav Knez, ne gre samo za neposredno škodo v gozdu, ampak tudi za potne stroške in izgubljene ure zaradi vožnje iz Slovenj gradca do Kamnika in nazaj, stroške za odvetnike, itd. Če malo »zašpekuliramo«, se Občina otepa realizacije »Mestnega gozda Stari grad« tudi zaradi obilice dela in dodatnih stroškov v zvezi s prestavitvijo teniških in odbojkarskih igrišč, in če še malo razvijamo »teorijo zarote«, je morda celo prišlo do nekakšnega dogovora med Občino in ZVKDS, ki je izdalo negativno mnenje. In ker niso mogli najti nobenega objektivnega razloga, kako ustaviti projekt »Mestni gozd Stari grad« oziroma vzpenjačo, so našli najbolj »bedast, a še kako priročen« (se opravičujemo, a drugega izraza ne moremo uporabiti) razlog – veduto. Projekt »Mestni gozd Stari grad« še ni izgubljen, saj lahko Občina dokaže, da ima z razvojem Starega gradu, da postane ena ključnih točk mesta Kamnik, širše regije in celo cele Slovenije, iskrene namene. Prvi korak k temu bi bil sklic strateškega posveta »Mestni gozd Stari grad«, na katerem se uskladi in začrta koncept mestnega gozda, ki združuje interese lastnikov (Občina Kamnik, g. Knez, g. Pevec) ter usmeritve strokovnih služb. Tako kot v primeru muzeja planinstva in alpinizma je na potezi torej Občina.
Ob projektu »Mestni gozd Stari grad« še malo druge zgodovine, in sicer o tem, kako je prejšnja kamniška občinska uprava izvedla in finančno podprla zanimiv projekt »Povabilo v gozd«, ki naj bi pomenil začetek oblikovanja mreže gozdne pedagogike v Sloveniji in ki je bil neke vrste »pomanjšana in ne trajna« verzija projekta »Mestni gozd Stari grad«, vsaj kar se tiče vzgojno-izobraževalnih vsebin. Občina Kamnik je leta 2011 uspešno kandidirala za mednarodna sredstva programa dynAlp-climate. Mednarodna strokovna žirija je od 45 zelo dobro pripravljenih kandidatur za dvoletno sofinanciranje izbrala 20 najboljših in obenem najbolj inovativnih projektov. Iz Slovenije sta bila potrjena 2 projekta in oba je predložila Občina Kamnik. Projekta sta bila med prvo uvrščenimi. V projektu je sodelovalo več občin (Bovec, Bohinj, Kranjska gora in Kamnik), sodelovali so taborniki, gozdarji, šole, vrtci, itd. Projekt je požel izjemno zanimanje med vzgojno-izobraževalnimi zavodi že takrat, kurikulum za osnovne šole in vrtce pa se je v 15 letih od tega projekta spremenil do te mere, da je treba še več pouka izvajati v naravi, to je na okrogli mizi izpostavila tudi ena od profesoric Osnovne šole Frana Albrehta. Še en razlog več, zakaj bi morala Občina projekt »Mestni gozd Stari grad« obravnavati urgentno, prednostno in s polnim angažmajem, saj projekt »Mestni gozd Stari grad« prinaša celostno in trajnostno možnost izvajanja pouka neposredno v naravi…ne samo biologije, ampak tudi zgodovine, zemljepisa, telesne vzgoje, likovne vzgoje, gospodinjstva, itd., itd. Kratek filmček o tej zgodbi si lahko ogledate TUKAJ.
In čisto za konec samo še kratek komentar na mnenje župana Mateja Slaparja, ki ga je vezano na projekt »Mestni gozd Stari grad« podal na okrogli mizi, ki smo jo športniki organizirali 24.2.2026, ki je bilo kar malo posmehljivo, češ, kaj se pa greste, saj imamo v Kamniku veliko gozda, ni Stari grad edini gozd: res je, v Kamniku imamo na srečo veliko gozdov, ampak mestnega gozda z vsemi naštetimi elementi gozda posebnega pomena pa nimamo in o tem smo govorili na okrogli mizi, gospod župan. Videti je, da župan ni v celoti seznanjen o tem, kaj »Mestni gozd Stari grad« sploh je, kaj ponuja in kakšen pomen bi imel za Kamnik, regijo, Slovenijo. A temu ni tako, dobro ve, za kaj gre, o tem je bil že velikokrat obveščen, dobil je 118 strani dolgo Programsko urbanistično zasnovo »Mestnega gozda Stari grad«, ki jo je izdelal avtor arhitekt Tomaž Schlegl, dobil je tudi veliko predlogov in pobud lastnika gozda okrog Starega gradu. Tako da županovo mnenje, ki ga je povedal na okrogli mizi, ni bilo ravno pravilno oziroma korektno. Zato takšno razmišljanje kar malo boli, pričakovali bi, da bo vodilni mož kamniške občinske uprave razumel razliko med »Mestnim gozdom« kot gozdom posebnega pomena in »navadnim« gozdom. »Mestni gozd Stari grad« ni »kar neki gozd« na Zapricah in »Mestni gozd Stari grad« niso »kar vsi gozdovi okrog Kamnika«, ki jih imamo res veliko. Mestni gozd Stari grad bi pomenil uresničitev smernic iz OPN-ja. Mestni gozd Stari grad bi pomenil nov veter v turistična jadra mesta Kamnik. Mestni gozd Stari grad bi pomenil pilotni turistični ter vzgojno-izobraževalni oziroma pedagoški projekt, ki mu v Sloveniji ni primerjave. In to še zdaleč ni vse…..
V okolici mest se izrazito krepi raznovrsten pomen gozdov. Gozdovi v mestih in njihovi neposredni okolici čistijo zrak, blažijo hrup, blažijo temperaturne ekstreme, prispevajo k čisti vodi, preprečujejo poplave, meščanom in obiskovalcem mest nudijo prostor za rekreacijo in druge prostočasne aktivnosti, so igralnica in učilnica v naravi, povečujejo biodiverziteto v urbanem okolju ipd. So tudi pomemben člen krožnega zelenega gospodarstva mest, saj zagotavljajo naravni material les in druge nelesne dobrine. Gozdove, ki prebivalcem mest zagotavljajo številne ekosistemske storitve oziroma funkcije gozda, ter vplivajo na njihovo kakovostno življenjsko okolje, imenujemo mestni gozdovi. Številna slovenska mesta so te gozdove razglasila za gozdove s posebnim namenom s posebnimi odloki, s čimer so se zavezala, da jih bodo ščitila pred krčitvami in v njih razvijala socialne funkcije.
V Sloveniji ima 16 mest oz. krajev z odloki določene mestne in primestne gozdove, skupna površina teh gozdov znaša dobrih 5.000 hektarov. Nahajajo se v okolici večjih in tudi manjših mest, saj je bolj kot velikost mesta pomembno, kako jih prepoznajo in vrednotijo v lokalni skupnosti. Mestne gozdove od drugih gozdov loči izrazito povečan obisk, zaradi česar so v mestnih gozdovih speljane in urejene številne rekreacijske poti, vstopne točke, kjer se na tablah nahajajo informacije o mestnem gozdu, in druge tematske točke, ki povečujejo atraktivnost gozda za obiskovalce. V zadnjih letih izrazito narašča pomen gozdov za izvajanje vzgojno-izobraževalnih aktivnosti. Mestni gozdovi so vse bolj obiskani s strani vrtcev in šol, zato so v številnih gozdovih speljane tudi gozdne učne in tematske poti. Zavod za gozdove v okviru izvajanja gozdne pedagogike po teh poteh letno vodi številne vrtčevske in šolske skupine.
Mestni gozdovi se po izgledu ne razlikujejo bistveno od drugih gozdov. Z njimi gospodarimo skladno z načeli sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja, tako kot z vsemi drugimi gozdovi, s tem, da gospodarjenje bolj prilagajamo socialnim in ekološkim funkcijam. V mestnih gozdovih gospodarimo na način, da varujemo tako obiskovalce kot gozdne sestoje. V gozdove posegamo bolj previdno, malopovršinsko, večkrat z manjšimi intenzitetami, v čim večji meri se pri sečnji in spravilu ščiti sprehajalne in druge poti. Redno izvajamo tudi sečnjo obolelih ali poškodovanih dreves ob poteh, ki so lahko potencialno nevarna za obiskovalce. Pomembno je, da z mestnimi gozdovi aktivno gospodarimo. S tem zagotavljamo njihovo vitalnost in stabilnost, kar je ključno pri vse bolj pogostejših naravnih nesrečah, h katerim so mestni gozdovi zaradi bolj ostrih rastnih razmer še bolj podvrženi. S sonaravnim gospodarjenjem v mestnih gozdovih skrbimo za visoko raven biotske raznovrstnosti, ki je v urbanem okolju še toliko vrednejša. Skrbimo tudi za ustrezne količine mrtve biomase, ki je dom številnim vrstam, kot so ptice, glive, lišaji in podobno.
Če razmere omogočajo, se lahko manjši deli mestnih gozdov, ki so bolj odmaknjeni od obiskanih poti, prepustijo naravnemu razvoju z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti. Številni mestni gozdovi so v zasebni lasti, zato je pri obisku treba spoštovati zasebno lastnino in pravila gozdnega bontona, ki jih običajno obiskovalci lahko najdejo na informativnih tablah. Ker je v zasebnih gozdovih težje usklajevati javne in zasebne interese, se nekatere občine poslužujejo instrumenta odkupa gozdov in postopoma povečujejo javno lastništvo mestnih gozdov. Pri izvedbi ukrepov v zasebnih gozdovih pa je nujno sodelovanje z lastniki gozdov in pridobivanje soglasij za razvoj socialnih funkcij v zasebnih gozdovih. Nekatera mesta imajo sprejete tudi strategije mestnih gozdov, s katerimi še dodatno krepijo zavedanje o pomenu mestnih gozdov, spodbujajo k ureditvi stanja ter odkupu mestnih gozdov in jim dajejo pomembno mesto tudi v okviru prostorskega načrtovanja. Mestni gozdovi so izrazito pod pritiskom zaradi urbanizacije, pritiski po spremembi namembnosti so v urbani krajini največji. Zato so odloki in strategije pomembne varovalke pred krčitvami teh gozdov. V mestnih gozdovih je usklajevanje interesov in načrtovanje ukrepov za zagotavljanje želenih funkcij gozda veliko zahtevnejše kot v drugih gozdovih. Ker je obisk v gozdovih večji, je že zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev v gozdovih treba pri načrtovanju vseh aktivnosti paziti na ta vidik. Usklajevanje rabe v zadnjih letih postaja zahtevnejše tudi zaradi vse več različnih vrst rekreacije in izvajanja (tudi nedovoljenih) aktivnosti v mestnih gozdovih. Zato je pomemben ustrezen nadzor, ki skrbi za spoštovanje omejitev in usmeritev glede rabe in obiska v mestnih gozdovih. Še besedo ali dve o gozdnem bontonu, na katerega velikokrat pozabljamo. In ker slika pove več kot tisoč besed, predlagamo, da si TUKAJ ogledate kratek filmček, ki so ga pripravili v Zavodu za gozdove Slovenije. MESTNI GOZD STARI GRAD KAMNIK
V okviru evropskega projekta URBFORDAN (Urban Forests in the Danube Region) so se svojih gozdov lotili v Ljubljani in Celju, pa tudi v nekaterih evropskih mestih, kot so Zagreb, Beograd, Dunaj, Budimpešta, Cluj-Napoca, itd. Naj za začetek napišemo, da je v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) območje Starega gradu navedeno kot, citiramo 56. člen, 5. odstavek: «Najpomembnejša znamenitost Kamnika sta Kamniška srednjeveška gradova. Stari grad mora v naslednjem obdobju postati ena ključnih prepoznavnih točk mesta Kamnik, širše regije in Slovenije.« Seveda spet govorimo o turizmu, v OPN-ju je jasno izražena želja, da se na Stari grad privabiti čim več turistov. In to vse bi se lahko uresničilo, če bi Stari grad postal gozd posebnega pomena. Gozd posebnega pomena je gozd, v katerem se vzpostavi različne rekreacijske, vzgojno-izobraževalne oziroma pedagoške, družabne, družbene, arheološke, zgodovinske, informacijske, ekološke, socialne in še in še točke oziroma vsebine. Velika prednost in enkratna priložnost, ki jo pri projektu »Mestni gozd Stari grad« imamo Kamničani, je dejstvo, da je lastnik cca 145 hektarov gozda okrog Starega gradu ena oseba (gospod Stanislav Knez) in ta oseba ima interes, da se v njegovem gozdu vzpostavi vse to, o čemer smo pisali nekoliko prej. Ni torej nobenih mukotrpnih in dolgotrajnih pogovorov z mnogo lastniki posameznih parcel gozda, kot je to pogost pojav kje drugje. Projekt »Mestni gozd Stari grad« v celoti sledi smernicam iz OPN-ja in ga v celoti uresničuje, Občina Kamnik bi se morala torej z vso resnostjo in z največjo možno vnemo lotiti tega projekta ter se gospodu Knezu lepo zahvaliti za pomoč pri uresničevanju Občinskega prostorskega načrta. Vsi se strinjamo, da gre za odličen projekt, videti je, da bo uresničitev mogoča hitro in brez zapletov, ampak če je nekaj videti prelepo, da bi bilo res, potem je temu res tako. Kratek film, ki smo ga vezano na "Mestni gozd Stari grad" prikazali na okrogli mizi o športu, športni infrastrukturi in turizmu dne 24.2.2026 v Domu kulture v Kamniku, si lahko ogledate TUKAJ, celotno programsko in urbanistično zasnovo tega projekta, ki jo je pripravil arh. Tomaž Schlegel, pa si lahko ogledate TUKAJ.
Razlog, da se projekta »Mestni gozd Stari grad« ne more realizirati tako, kot je bil zastavljen, je pravzaprav banalen, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ni dovolil izgradnje poševnega dvigala (vzpenjače, če hočete) na Stari grad. Vzpenjača je nujno potrebna, saj je število parkirnih mest na Starem gradu močno omejeno (samo 12). ZVKDS je izdal je negativno mnenje, in to zaradi trditve, da bi vzpenjača kvarila veduto (pogled) Starega gradu. Kar v nekem smislu sploh ne drži, saj se vzpenjače, tudi če ne bi bilo dreves, iz, recimo, središča Kamnika zaradi konfiguracije terena sploh ne bi videlo. Kako nesmiselno in celo tendenciozno (to je sicer težko dokazati, a »kmečka pamet« lahko to hitro ugotovi) je to mnenje ZVKDS nam pove že dejstvo, da je po vsem svetu na stotine poševnih dvigal/vzpenjač in to na res elitne lokacije, kot so gradovi, templji, naravne znamenitosti, itd. Ali morda vzpenjača na Ljubljanski grad kvari veduto? Da! A to ni bil razlog, da bi se izdalo negativno mnenje, vzpenjačo so v Ljubljani zgradili brez težav! Ali Eifflov stolp kazi veduto Pariza? Da…in je ena od največjih turističnih atrakcij na svetu. Prav zanima nas, kako so do soglasja za izgradnjo dveh smučarskih skakalnic (večja 100 metrska se imenuje Bauhenk) prišli Kranjčani, ko so ju zgradili po strmini hriba, ki se imenuje Šmarjetna gora? Tam se šele kvari videz Šmarjetne gore, pa ni bilo izdanega nobenega negativnega mnenja! Vzpenjača je na Stari grad včasih že »obstajala«, zgradili so jo leta 1959, ko so gradili planinski dom na Starem gradu (sedanji gostinski objekt), za novo vzpenjačo bi torej uporabili kar staro traso. V celi zgodbi je še ena »težava«, ki pa to ne bi smela biti, in sicer so to parkirišča (cca 200 mest) pri spodnji postaji vzpenjače. Obstoječa odbojkarska in teniška igrišča bi bilo potrebno »prelocirati« in na njihovem mestu zgraditi parkirišča. Tenis klub Kamnik temu ne nasprotuje, prav tako ne Odbojkarski klub Kamnik, oba kluba si takšne rešitve celo želita, saj sta pod udarom hrupa, izpušnih plinov (ker se igrišča nahajajo neposredno ob cesti Kamnik-Motnik-Celje), prav tako jima je onemogočena kakršnakoli širitev (recimo izgradnja novih igrišč, kar velja predvsem za odbojko, garderob, tušev in WC-jev, ki jih v tem trenutku ni, itd.). Nova parkirišča na mestu sedanjih teniških in odbojkarskih igrišč so seveda težava za Občino Kamnik, saj veljavni Zakon o športu, ki je stopil v veljavo 24. 6. 2017, v drugem odstavku 70. člena vsebuje pravilo glede spremembe namembnosti javnih športnih objektov, in sicer: »Če se javnim športnim objektom spremeni namembnost, se morajo zagotoviti nadomestni javni športni objekti.« 200 novih parkirnih mest na območju teniških in odbojkarskih igrišč bi v veliki meri reševalo tudi težavo s parkirišči v bližini mestnega jedra (in tudi kamniškega bazena v poletnih mesecih), zato bi bila tovrstna rešitev »win-win« kombinacija za vse vpletene, »poražencev« ni! Vodja Oddelka za prostor Občine Kamnik Mitja Pavliha je pojasnil, da je zakonodaja takšna, da je potrebno negativno mnenje ZVKDS, pa če nam je to všeč ali ne, pač treba upoštevati. To naj bi bil tudi razlog, da se je iz 5. odstavka 56. člena OPN-ja leta 2024 za realizacijo projekta »Mestni gozd Stari grad« umaknil zelo pomemben stavek, citiramo: «Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.« Temu ne gre oporekati, strinjamo se, da je zakon treba spoštovati, ampak…vedno je nek ampak, mar ne??
Napišimo torej še nekaj besed o nepravilnostih in po našem mnenju celo nezakonitostih, ki so zaustavile projekt »Mestni gozd Stari grad«. V poplavi strokovnih izrazov in različnih oznak, ki so napisani v Občinskih prostorskih načrtih, je težko jasno in tudi laikom razumljivo predstaviti težavo, a bomo vseeno poskusili. Občinski svet je na svoji seji dne 16.10.2024 sprejel sklep, da se Občinski prostorski načrt (OPN) iz leta 2015 spremeni. Vsak OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (zadeve so opisane z besedami) in grafičnega dela (zadeve so narisane), to dejstvo je pomembno v nadaljnjem opisu nepravilnosti/nezakonitosti. Sprememba OPN-ja leta 2024 je prinesla tudi spremembo v 5. odstavku 56. člena, ki govori o Starem gradu. Iz tega člena se je izbrisal stavek, citiramo: «Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.« To v praksi pomeni, da se je Občina morala odreči možnosti postavitve poševnega dvigala oziroma vzpenjače, kot je na okrogli mizi razložil vodja Oddelka za prostor Občine Kamnik Mitja Pavliha je bila to zakonska posledica negativnega mnenja, ki ga je izdal Zavod za varovanje kulturne dediščine (o tem smo pisali včeraj, naj dodamo, da so se vse te stvari dogajale pred njegovim prihodom na mesto vodje oddelka za prostor). Izbris vzpenjače je videti kot priročna zadeva za Občino, vse težave v zvezi s prestavitvijo odbojkarskih in teniških igrišč odpadejo. Kdo se bo mučil z iskanjem druge lokacije za igrišča, kdo se bo »zafrkaval« z izgradnjo vzpenjače, parkirišč, itd.? Najbolje, da vzpenjače ni! A sprememba OPN-ja, oziroma izbris stavka, da se preveri možnost dostopa na Stari grad z vzpenjačo, je po našem mnenju celo nezakonita, saj je bila sprememba narejena po opravljeni javni razgrnitvi. Nezakonito dejanje je občina izvedla brez vednosti lastnika in ga, tako je videti, celo poskušala zavesti, saj je spremembo navedla samo v tekstualnem delu OPN-ja 2024, stanje OPN-ja leta 2015, kjer se torej vzpenjača predvideva, pa je pustila v grafičnem delu novega oziroma spremenjenega OPN-ja 2024. Naj za konec napišemo, da se v celi zgodbi pojavljajo še izrazi, kot so OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) in različne oznake posameznih delov prostora (KA-171), a jih nismo navajali, saj bi laičnega bralca samo zmedli. S tem samovoljnim dejanjem je Občina Kamnik začasno zaustavila potek vzpostavitve mestnega gozda.
Ni pa projekt »Mestni gozd Stari grad« edina težava, ki jo ima Stanislav Knez v Kamniku. Kakšno »kamniško kalvarijo« doživlja lastnik gozda na območju Starega gradu Stanislav Knez in to že dve desetletji, govori tudi podatek (glej dve priponki), da mu Občina, bolje rečeno občinski koncesionar za opravljanje gospodarske javne službe Komunalno podjetje Kamnik, povzroča neposredno škodo, samovoljno posega v privatni gozdni prostor, brez obvestila in dogovora ter brez soglasja in ustrezne odločbe pristojne enote Zavoda za gozdove. Dobre živce ima gospod Stanislav Knez, ne gre samo za neposredno škodo v gozdu, ampak tudi za potne stroške in izgubljene ure zaradi vožnje iz Slovenj gradca do Kamnika in nazaj, stroške za odvetnike, itd. Če malo »zašpekuliramo«, se Občina otepa realizacije »Mestnega gozda Stari grad« tudi zaradi obilice dela in dodatnih stroškov v zvezi s prestavitvijo teniških in odbojkarskih igrišč, in če še malo razvijamo »teorijo zarote«, je morda celo prišlo do nekakšnega dogovora med Občino in ZVKDS, ki je izdalo negativno mnenje. In ker niso mogli najti nobenega objektivnega razloga, kako ustaviti projekt »Mestni gozd Stari grad« oziroma vzpenjačo, so našli najbolj »bedast, a še kako priročen« (se opravičujemo, a drugega izraza ne moremo uporabiti) razlog – veduto. Projekt »Mestni gozd Stari grad« še ni izgubljen, saj lahko Občina dokaže, da ima z razvojem Starega gradu, da postane ena ključnih točk mesta Kamnik, širše regije in celo cele Slovenije, iskrene namene. Prvi korak k temu bi bil sklic strateškega posveta »Mestni gozd Stari grad«, na katerem se uskladi in začrta koncept mestnega gozda, ki združuje interese lastnikov (Občina Kamnik, g. Knez, g. Pevec) ter usmeritve strokovnih služb. Tako kot v primeru muzeja planinstva in alpinizma je na potezi torej Občina. Ob projektu »Mestni gozd Stari grad« še malo druge zgodovine, in sicer o tem, kako je prejšnja kamniška občinska uprava izvedla in finančno podprla zanimiv projekt »Povabilo v gozd«, ki naj bi pomenil začetek oblikovanja mreže gozdne pedagogike v Sloveniji in ki je bil neke vrste »pomanjšana in ne trajna« verzija projekta »Mestni gozd Stari grad«, vsaj kar se tiče vzgojno-izobraževalnih vsebin. Občina Kamnik je leta 2011 uspešno kandidirala za mednarodna sredstva programa dynAlp-climate. Mednarodna strokovna žirija je od 45 zelo dobro pripravljenih kandidatur za dvoletno sofinanciranje izbrala 20 najboljših in obenem najbolj inovativnih projektov. Iz Slovenije sta bila potrjena 2 projekta in oba je predložila Občina Kamnik. Projekta sta bila med prvo uvrščenimi. V projektu je sodelovalo več občin (Bovec, Bohinj, Kranjska gora in Kamnik), sodelovali so taborniki, gozdarji, šole, vrtci, itd. Projekt je požel izjemno zanimanje med vzgojno-izobraževalnimi zavodi že takrat, kurikulum za osnovne šole in vrtce pa se je v 15 letih od tega projekta spremenil do te mere, da je treba še več pouka izvajati v naravi, to je na okrogli mizi izpostavila tudi ena od profesoric Osnovne šole Frana Albrehta. Še en razlog več, zakaj bi morala Občina projekt »Mestni gozd Stari grad« obravnavati urgentno, prednostno in s polnim angažmajem, saj projekt »Mestni gozd Stari grad« prinaša celostno in trajnostno možnost izvajanja pouka neposredno v naravi…ne samo biologije, ampak tudi zgodovine, zemljepisa, telesne vzgoje, likovne vzgoje, gospodinjstva, itd., itd. Kratek filmček o tej zgodbi si lahko ogledate TUKAJ.In čisto za konec samo še kratek komentar na mnenje župana Mateja Slaparja, ki ga je vezano na projekt »Mestni gozd Stari grad« podal na okrogli mizi, ki smo jo športniki organizirali 24.2.2026, ki je bilo kar malo posmehljivo, češ, kaj se pa greste, saj imamo v Kamniku veliko gozda, ni Stari grad edini gozd: res je, v Kamniku imamo na srečo veliko gozdov, ampak mestnega gozda z vsemi naštetimi elementi gozda posebnega pomena pa nimamo in o tem smo govorili na okrogli mizi, gospod župan. Videti je, da župan ni v celoti seznanjen o tem, kaj »Mestni gozd Stari grad« sploh je, kaj ponuja in kakšen pomen bi imel za Kamnik, regijo, Slovenijo. A temu ni tako, dobro ve, za kaj gre, o tem je bil že velikokrat obveščen, dobil je 118 strani dolgo Programsko urbanistično zasnovo »Mestnega gozda Stari grad«, ki jo je izdelal avtor arhitekt Tomaž Schlegl, dobil je tudi veliko predlogov in pobud lastnika gozda okrog Starega gradu. Tako da županovo mnenje, ki ga je povedal na okrogli mizi, ni bilo ravno pravilno oziroma korektno. Zato takšno razmišljanje kar malo boli, pričakovali bi, da bo vodilni mož kamniške občinske uprave razumel razliko med »Mestnim gozdom« kot gozdom posebnega pomena in »navadnim« gozdom. »Mestni gozd Stari grad« ni »kar neki gozd« na Zapricah in »Mestni gozd Stari grad« niso »kar vsi gozdovi okrog Kamnika«, ki jih imamo res veliko. Mestni gozd Stari grad bi pomenil uresničitev smernic iz OPN-ja. Mestni gozd Stari grad bi pomenil nov veter v turistična jadra mesta Kamnik. Mestni gozd Stari grad bi pomenil pilotni turistični ter vzgojno-izobraževalni oziroma pedagoški projekt, ki mu v Sloveniji ni primerjave. In to še zdaleč ni vse…..